Kasneje so se Bronxi nekoliko zbrali a rezultat tega je bil le en zadetek v mreži razpoloženega domačega vratarja.
V drugem polčasu smo spremljali zanimivo srečanje z veliko napakami na obeh straneh. Več so jih storili gostujoči igralci in s tem odpirali možnosti domačinom za nevarne protinapade. Kar le tem ni uspelo so storili Bronxi sami. Dolgo žogo vratarja Bratiča je Osojnik spravil z glavo kar v lastno mrežo.
Tvegana igra gostov je Miheliču omogočila še peti zadetek.
Takrat so se Bronxi odločili zaigrati na vse ali nič in v vrata postavili Osojnika. Začetek igre z vratarjem je bil sila neobetaven saj je tudi vratar Bratič izkoristil eno od številnih napak naših igralcev in zadel za šest proti ena.
Ko je že izgledalo, da je vsega konec so končno tudi Bronxi zaigrali nekoliko bolj zbrano in kar na enkrat so se začeli vrstiti zadetki v domači mreži.
V štirih minutah so gostujoči igralci štirikrat zadeli v polno in prišli na le zadetek zaostanka. Namesto, da bi izkoristili zmedo v domačih vrstah in prišli do popolnega preobrata so žal znova storili napačno potezo in podarili domačinom sedmi zadetek ter s tem tudi zmago na tej tekmi.
Zmaga domačih je zaslužena saj so za njo vložili več truda, želje in bojevitosti. Naši igralci in vodstvo pa imajo pred sabo velik izziv ugotoviti zakaj so v igri prisotna tako velika nihanja.
Predvsem je očitno, da se igralci pred domačo publiko počutijo mnogo bolj samozavestni kakor v gosteh. Čeprav tokrat ta izgovor ne bi bil ravno na mestu, saj se je v Sežano odpravilo skoraj 50 navijačev Bronxov, ki so na tribuni  popolnoma premagali maloštevilne domače obiskovalce. Žal tokrat tudi ta pomoč ni zadostovala za pozitiven rezultat.